SK Bled in SK Servis v katalogu dobre prakse

Umanotera (slovenska fundacija za trajnostni razvoj) je v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse izdala katalog s 23 slovenskimi dobrimi praksami, ki kažejo na to, da imamo v Sloveniji realne možnosti za prehod v nizkoogljično družbo. Dobre prakse dokazujejo, da je doseganje podnebnih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana, ne le možno, ampak za slovensko družbo ter gospodarstvo zelo pozitivno.

Kaj so dobre prakse?
Dobre prakse kažejo na to, da ne gre le za teoretične koncepte. Urepi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov imajo zanimive sinergijske koristi: kakovostna delovna mesta, povečanje prihodkov ter prihranke za družinske in javne proračune, povečanje lokalne samooskrbe, večjo kakovost bivanja v lokalnih skupnostih ter zdravje ljudi, zmanjšanje energetske in mobilnostne revščine, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in malih kmetij ter razvoj inovativnih produktov. Strojni krožek Bled in Strojni krožek Servis d.o.o. sta kot dobra praksa izbrana na področju vrednostne verige lesaCeloten katalog navdihujočih dobrih praks zniževanja izpustov CO2 je na voljo na tej spletni povezavi.

Primer Strojni krožek Bled
Eden največjih in najbolj dejavnih strojnih krožkov v Sloveniji je Strojni krožek Bled, ki nudi podporne storitve pri delih v gozdovih za lastnike gozdov na področju Gorenjske in ima že blizu 400 članov.

Učinkovito zagotavlja koordinacijo med ponudniki in uporabniki storitev. Tako imajo lastniki gozdov na voljo kakovostno strojno opremo, ki si je posamezni lastniki sicer ne bi mogli privoščiti. Zagotavlja tudi strokovno svetovanje ter odkup in prodajo lesa, vključno z biomaso za ogrevanje, ter kmetijske storitve. Za samo izvajanje storitev je društvo ustanovilo podjetje SK Servis d.o.o., ki je v 100 % lasti društva.

Na ta način je Strojni krožek Bled dober in inovativen primer povezovanja lastnikov gozdov, ki s povečanjem učinkovitosti in strokovnosti omogoča povečanje količin lesa iz zasebnih gozdov oziroma večji donos za posamezne lastnike.

V Sloveniji obstaja 45 strojnih krožkov, ki bi lahko uporabili uspešni model, ki so ga razvili na Gorenjskem. Oživljanje rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi bil pomemben prispevek k bilanci CO2 naše države. 

Prispevek k prilagajanju na podnebne spremembe:
Možnost prodaje lesa pomaga lastnikom tudi pri gojitvenih delih v gozdovih, s katerimi se povečuje stabilnost in odpornost gozdov na podnebne spremembe.

Prispevek h gospodarskim in socialnim ciljem:
Prodaja lesa je pomemben dodaten vir prihodkov za lastnike gozdov. S povečano prodajo lesa, organiziranim odkupom lesne biomase ter organiziranjem izvajanja medsebojnih uslug se ustvarjajo delovna mesta na kmetijah.

Viri: http://www.umanotera.org/
http://www.slovenija-co2.si/